Knjiga "Mojih prvih 100" združuje prvih sto napisanih in objavljenih kolumn. Kljub temu, da bi bilo mogoče stil pisanja v knjigi vsaj deloma poenotiti, določene dele tekstov aktualizirati, predvsem pa zaradi razvoja dogodkov in življenja samega, nekatere ideje in misli precizneje opisati, tekstov nisem hotel v ničemer spreminjati. Želel sem, da ohranijo pristnost in pečat obdobja v katerih sem jih pisal. Želel sem, da tudi bralka oziroma bralec začuti del mojega razvoja kot kolumnista. Tehnično, slogovno in organizacijsko. Konec koncev osnovnega poslanstva mojih kolumen ne vidim v podučevanju ali še manj novačenju bralcev za pristaše mojega videnja stvari, temveč predvsem v njihovi iskreni zabavi. Vedno mi je godilo, da so mi z enako stopnjo entuziazma pisali tako ljudje, ki so me pri mojih razmišljanjih podpirali, kakor tisti, ki me niso. Nikakor ne. Godilo mi je tudi to, da sem dobival enakomerno razporejene odzive neglede na družbeno ali izobrazbeno raven. Dobrega občutka ni kalilo niti to, da so se mnogi, predvsem intelektualci, ob vsakem komentarju morali najprej na dolgo opravičevati, da sploh berejo Lady. Brali pa so. In berejo.